Ljubi Leonard,

ta žalostna mehkoba

tvojih oči,

ki boža ljudi,

in ta ljubezen,

ki v nas drami čudi,

za vselej bo sveta

med vsemi rečmi.

Ker pesem tvoja stori,

da samota ranjenih duš

nič več ne boli,

ker tvoj glas vodi

vsak naš korak v svet,

ki je čudežno mlad

in skrivnostno lep.

Ker tvoja se roka je

dotaknila mojega dna,

tvoja mi pesem

je izbrala moža,

da sem zastala v letu

čez rusko ravan

in te v mislih

poljubila na dlan.

Svojost in svetost

v naročja razdajaš

v vsaki pesmi za nas

ogledalo postaviš,

svoj vdih zastaviš.

Zato smo tvoji otroci

in tvoje srce

je luč v temi,

zato si ti sam

najlepša pesem

in si ljubezen

večja kot svet.